Pasji skeletni sistem oblikujejo kosti, ki so med seboj povezane s sklepi. Na kosti se vpenjajo skeletne mišice in skupaj oblikujejo skeletno-mišični sistem, ki daje telesu obliko, oporo, varuje notranje organe in omogoča premikanje telesa. Sestavljen je iz 319 do 321 kosti (odvisno od dolžine repa) in več sto mišic.
ZGRADBA KOSTI
Kosti sestavlja kostno tkivo, ki ga obdaja pokostnica. Pokostnica je bogata z žilicami, ki prehranjujejo kost, in živčnimi vlakni, zaradi česar je zelo občutljiva. Pomembna je pri rasti in obnovi kosti. Pokostnice ni le na sklepnih površinah, kjer jo zamenja tanka plast hrustanca.
V notranjosti kosti leži kostni mozeg, v katerem nastajajo rdeče in doloèene vrste belih krvničk. Ko je rast zaključena, se aktivnost rdeèega kostnega mozga precej zmanjša, saj skrbi le za produkcijo odmrlih rdeèih krvničk, zato se delno spremeni v rumeni kostni mozeg, ki je bogat z maščobo.
SKELET
Pasji skelet je zgrajen iz kostnega in hrustanènega tkiva ter veziv, ki te strukture povezujejo. Skelet oblikuje t. i. koščene oklepe (npr. lobanja, prsni koš, medenica), ki ščitijo organe. Poleg tega predstavlja tudi zalogo nekaterih mineralov (kalcij, fosfor), ki jih organizem črpa iz zalog, če jih v krvi ni dovolj, in je krvotvorni organ (kostni mozeg). Skelet v grobem delimo na osni skelet in skelet okončin.
OSNI SKELET
Sestavljajo ga kosti glave, hrbtenica in skelet prsnega koša. Lobanjo psov gradi 43 ploščatih kosti, ki so zrašèene že od rojstva. V okostju glave sta 2 votlini. To sta nosna in lobanjska votlina, pridružene pa so še obnosne votline. Lobanja je direktno povezana s hrbtenico. Le-ta je zgrajena iz 7 vratnih vretenc, 13 prsnih vretenc, 7 ledvenih vretenc, 3 križnih vretenc, število repnih vretenc pa je pri psih razlièno glede na dolžino repa (običajno se število giblje okoli 20). Vsako vretence ima svojo vretenèno odprtino in skupaj oblikujejo hrbtenični kanal, v katerem leži hrbtenjača. Na vsako prsno vretence je pripet par reber. Prvih 10 parov se s hrustanca povezuje v prsnico, zadnji trije pari pa so povezani v rebrni lok. Prsna vretenca, rebra in prsnica skupaj tvorijo prsni koš.
Narisala: K.Hribernik
SKELET OKONČIN
Psi imajo 2 para okončin, sprednji ali prsni par in zadnji ali medenični par. Prsni par okončin sestavljajo: plečnica, nadlahtnica, koželjnica, komolčnica, zapestnice,
dlančnice in prstnice. Konec okončin
e, ki ga tvorijo zapestnice, dlanènice in prstnice, imenujemo šapa. Medenièni par okonèin pa tvorijo: kosti medeniènega obroèa, stegnenica, pogaèica, golenica, mečnica, nartnice, stopalnice in prstnice. Konec okončine imenujemo stopalo, sestavljajo pa ga nartnice, stopalnice in prstnice. Mesojedi imajo na šapi 5 dlanènic, na stopalu pa obièajno 4 stopalnice in na njih prstnice. Na prvo dlančnico, ki je precej krajša od ostalih, sta pripeti le 2 prstnici in oblikujeta zakrneli 1. prst.
Narisala: N. Schumet
SKLEPI
Sklepi med seboj povezujejo košèene in hrustanène dele skeleta. Glede na vrsto spojnega tkiva sklepe delimo na fibrozne, hrustančne in sinovijalne, ki se razlikujejo po zgradbi. V povezavi z gibanjem nas zanimajo predvsem sinovijalni sklepi, ki omogočajo precejšno gibljivost. Delimo jih tudi glede na število kosti, ki oblikujejo posamezni sklep, in sicer loèimo preproste sklepe, ki jih oblikujeta 2 kosti, in sestavljene sklepe, ki jih oblikujejo 3 ali več kosti.
MIŠICE
Mišično tkivo oblikujejo mišične celice, ki imajo ob ustreznem dražljaju sposobnost krèenja. Ločimo 3 tipe mišičnega tkiva:
– gladke mišice (najdemo jih v prebavilih, seènem mehurju …),
– prečno progaste mišice (mišice na skeletu, v oèeh, na jeziku …),
– srčno mišico.
Na krčenje oz. delo skeletne mišiènine lahko vplivamo z voljo, na delo gladke mišiènine in srčne mišice pa volja nima vpliva.
Na telesu psa najdemo okoli 400 mišic, ki predstavljajo 40–60 % telesne teže. Gibanje omogočajo skeletne mišice, ki se pripenjajo na kosti, na druge mišice ali na kožo. Imajo tudi zmerno obnovitveno sposobnost, ki je pri gladkih mišicah bistveno bolj omejena, pri srčni pa je sploh ni.
Skeletne mišice delimo na 3 velike skupine:
– mišice na glavi,
– mišice na telesnem deblu,
– mišice na okonèinah.
Vsaka skupina mišic opravlja svoje specifično delo in na ta način živalim omogoča opravljanje fizioloških funkcij.
Kompleksno zgrajeni skeletno-mišični sistem psom omogoèa okretnost, moč in eleganco. Zato je opazovati pse v gibanju – pa naj gre za delo, šport ali le sproščeno igro – pravi užitek!
Nuša Schumet, dr. vet. med