Encefalitozoonoza pri kuncih

Encefalitozoon cuniculi oz. E. Cuniculi je parazit, ki sodi med mikrosporidije. Zajedavca, ki so ga prvič opisali že leta 1922, so pogosto našli laboratorijskih kuncih. Ker so kunci vedno bolj priljubljeni kot hišni ljubljenci tudi pri nas, je prav, da so skrbniki seznanjeni z boleznijo, ki jo ta zajedavec povzroča – z encefalitozoonozo.

Pojavlja se tudi pri drugih živalih (morski prašiček, pes, konj …) ter pri ljudeh, pri katerih povzroča težave predvsem tistim, ki imajo oslabljen imunski sistem (AIDS, rakavi bolniki).

Kunci se najpogosteje okužijo z okuženo krmo (spore parazita se izločajo z urinom) ali z vdihovanjem spor. Spore so precej trdovratne, saj lahko v domačem okolju preživijo do 6 tednov.

Bolezen lahko prizadene različne organske sisteme, najpogosteje se pokažejo znaki bolezni centralnega živčnega sistema, ledvic, oči ali jeter.

Klinični znaki so zelo raznoliki.

Skrbniki lahko opazijo, da ima kunec glavo nagnjeno v različne smeri (na stran ali pa nazaj), lahko so prisotni krči, nekoordinirano gibanje ali pareza zadnjih nog. V tem primeru je treba najprej izločiti druge vzroke za nevrološke poškodbe, kot so poškodba hrbtenice, abscesi, infekcije srednjega ušesa, bakterijske infekcije, listerioza, zastrupitev s svincem itn. Lahko se pojavijo tudi gledanje v daljavo, agresija, gluhost ali slepota ter inkontinenca.

Če se parazit razmnožuje v ledvicah, lahko povzroči inkontinenco ali akutno oz. kronično odpoved ledvic, ki se kaže s povečanim pitje in uriniranjem, hujšanjem ter povečano mirnostjo živali.

Mesto sprememb so lahko tudi oči, kjer lahko pride do rupture leče ali uveitisa – vnetja ene izmed očesni plasti, uvee.

Kako potrdimo bolezen?  Če obstajajo klinični znaki, značilni za to bolezen, in smo izključili druge možne vzroke, pošljemo vzorec krvi na serološko preiskavo.

Veliko kuncev je okuženih z E. cuniculi, pa pri njih nikoli ne opazimo naštetih kliničnih znakov. Bolezen se razvije, če se zaradi stresa ali drugih bolezni (driska, pljučnica …)  zmanjša odpornost. V tem primeru zdravimo tako obstoječo bolezen kot encefalitozoonozo, skrbeti pa moramo tudi za razkuževanje okolja.

Kaj lahko storite za preventivo?

Če dobite novega kunca, svetujemo takojšnje testiranje, in če je rezultat negativen, ponovitev čez en mesec. Če je rezultat pozitiven, se svetuje terapija, tudi če ni kliničnih znakov.

Zelo pomembno je tudi, da skrbite za dober imunski sistem kunca s primerno prehrano ter oskrbo.

Če pri svojem kuncu opazite katerega izmed zgoraj naštetih znakov, se torej nemudoma odpravite do veterinarja, saj lahko nezdravljena bolezen vodi tudi v pogin.

Urška Petek, DVM, Šolska veterinarska ambulanta

Dostopnost