Večina poškodb oz. obolenj mišično-skeletnega sistema ima za posledico šepanje, s katerim se je srečala že večina lastnikov psov. Šepanje je zelo nespecifičen simptom, povzročajo pa ga lahko genetske ali infekcijske bolezni, poškodbe kosti, vezi, sklepov ali mišic, obolenja oz. poškodbe živcev, možganov … Osredotočili se bomo le na nekaj najpogostejših vzrokov šepanja, ki so posledica poškodb oz. obolenj mišièno-skeletnega sistema.

ZLOM

Zlomi (frakture) kosti pri psih so obièajno posledica avtomobilskih nesreč, ugrizov, padcev in udarcev. Simptomi in tveganja so odvisni od mesta zloma in težavnosti.

Narisala: M.Flis

Zlome delimo na odprte ali zaprte in enkratne ali večkratne zlome. Poznamo še nepopolne zlome, kadar je kost razpokana, ni pa v celoti zlomljena. Najresnejši med vsemi so odprti zlomi, pri katerih je s kostjo predrta in poškodovana tudi koža, zaradi česar obstaja dodatna nevarnost vdora bakterij iz okolja.

Zlomi so resne poškodbe, zato je obvezna veterinarska pomoč in oskrba. Nikoli ne poskušajte naravnati zloma kosti sami! Psa premikajte skrajno previdno, da ne bi povzročili dodatnih poškodb pri transportu.

ZVIN

Zvini so nenadne poškodbe sklepov, pri katerih se vezi praviloma ne pretrgajo, ampak zaradi pretirane obremenitve le nategnejo oz. deloma natrgajo, tako da se kosti v sklepu še stikajo, običajno pa pride tudi do poškodbe sklepne ovojnice. Prizadet sklep je po poškodbi boleč, otečen in nestabilen. Prognoza je običajno dobra, pri hujših zvinih, ko pride do pretrganja vezi, pa slabša.

Narisala: N.Bogdanovič

IZPAH

O izpahu govorimo, ko pride do premaknitve kosti v sklepu iz normalne lege. Obièajno je posledica poškodbe, redkeje pa je prirojen. Bistvena poškodba nastane na sklepni ovojnici in vezeh, ki povezujejo kosti v sklepu. Prizadet sklep je funkcionalno nezmožen in močno boleč. Vsi izpahi zahtevajo veterinarsko oskrbo, saj jih je potrebno naravnati in imobilizirati, pogosto pa so potrebni tudi kirurški posegi.

IZPAH POGAČICE PRI PSIH

Izpah pogačice se pogosteje pojavlja pri majhnih in miniaturnih pasmah psov, lahko pa tudi pri večjih pasmah in celo pri mačkah. Običajno gre za dedno obolenje, redkeje je izpah pogačice travmatske narave. Opazimo ga z nenadnim poskakovanjem po treh tačkah, ki pa ni stalno. Psi med hojo ali tekom nekaj korakov  uporabljajo tri tačke, nato pa spet vse štiri. Ko se kolenski sklep giba, pogaèica čvrsto drsi gor in dol po svojem žlebu. Kadar pa med drsenjem preskoèi na eno ali drugo stran kolenskega sklepa, govorimo o izpahu. Tačka se med izpahom »zatakne« in pes lahko sam z dovolj veliko silo med hojo povrne izpahnjeno pogačico nazaj na pravo mesto. Pogačica lahko zdrsne na notranjo stran kolenskega sklepa (medialna patelarna luksacija) ali na zunanjo stran (lateralna patelarna luksacija).
Medialna luksacija se pojavlja predvsem pri majhnih psih, lateralna pa je pogostejša pri velikih. K izpahu pogačice so bolj podvržene samice.

Obolenje običajno zahteva kirurško korekcijo, prognoza pa je v veliki večini primerov dobra. če izpaha pogačice ne zdravimo, se zaradi preobremenitve lahko pretrgajo križne kolenske vezi in pride do obrabe sklepnega hrustanca. Psov z diagnosticiranim izpahom pogačice ne smemo uporabljati za vzrejo.

Narisala: E.U.Kermelj

POŠKODBA PREDNJE KRIŽNE VEZI KOLENA

Poškodba prednje kolenske križne vezi je v zadnjih nekaj letih ena najpogostejših ortopedskih težav pri psih. Ogroženi so psi vseh pasem, ne glede na spol ali starost. Predisponirane so predvsem naslednje pasme psov: nemški bokser, rotweiler, bull mastif, prinašalec, bernski planšarski pes, labradorec, staffordski terier, maltežan, koder … Na splošno pa so pretežki in slabše mišično razviti psi bolj nagnjeni k tej poškodbi.

Poškodba prednje križne vezi kolena je lahko akutna (nenadna) ali pogosteje kronična (dolgotrajna) poškodba, pri kateri se križna vez počasi obrablja, topi in na koncu razpade. V končnem stadiju ostaneta od križne vezi začetni in konèni del, ki se držita hrustanca. Posledično poškodovane vezi ni več možno zašiti ali spojiti. Terapija je v veliki večini primerov kirurška. Poznamo več kirurških tehnik zdravljenja pretrganih križnih vezi, v grobem pa jih delimo v intrakapsularne, ekstrakapsularne in osteotomije. Tipični znaki poškodbe prednje kolenske križne vezi so šepanje na prizadeto nogo, bolečina v kolenu na izteg in krčenje, atrofija stegenske mišičnine ter sedenje s pol iztegnjeno prizadeto nogo.

ARTRITIS ALI VNETJE SKLEPOV

Artritis je bolezen, ki prizadene enega ali več sklepov. Gre za neozdravljivo bolezen, pri kateri s pomočjo zdravil in prehranskih dodatkov lajšamo simptome in s tem zmanjšujemo bolečino. Artritis se najpogosteje pojavlja pri starejših psih, vendar se lahko znaki bolezni pojavijo že pri mlajših živalih. Običajno so prizadete velike pasme psov, predisponirane pa so pretežke živali. Artritis je pogosto posledica obrabe in defektov sklepnega hrustanca, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov, kot so:
– Poškodbe obsklepnega tkiva, ki jim sledi infekcija.
– Prirojene napake, ki vplivajo na kostno zgradbo.
– Prevelike obremenitve sklepov ali udov.
– Motnje imunskega sistema, kar vodi do vnetja sklepnih tkiv.
– Displazije, pri katerih se hrustanec hitreje obrablja kot obnavlja.
– Infekcijske bolezni, ki vplivajo na sklepe.

Kako prepoznamo artritis pri psu?
– Pes s težavo vstane ali se usede, pri čemer kaže znake boleèine.
– Pes ima otrdele ali okorele sklepe.
– Pes se obotavlja preden skoči ali preden gre po stopnicah.
– Zaradi zmanjšanega gibanja se psu poveča telesna teža.
– Psu se zmanjša zanimanje za aktivnosti ali igro.
– Po spancu ali počitku pes šepa.
– Pes si liže oboleli sklep.

Lajšanje simptomov artritisa:
– Fizioterapija in uravnavanje telesne teže.
– Apliciranje kortikosteroidov in analgetikov – lajšanje bolečin in izboljšanje funkcij sklepov.
– Apliciranje glukozamina in hondroitina – obnovitev hrustanca in preprečevanje nadaljnjih poškodb.
– Akupunktura.

MIŠIČNE POŠKODBE IN OBOLENJA

Ločimo direktne in indirektne poškodbe mišic. Direktne so najpogosteje posledica udarcev, do indirektnih pa
običajno pride med športnimi aktivnostmi (mišični krč, nateg mišice, mišična ruptura/raztrgana mišica …).

MIŠIČNA RUPTURA oz. PRETGANJE MIŠICE

Gre za akutno poškodbo, ki nastane zaradi prekomernega raztega ali prekomernega skrčenja mišice. Pojavi se takojšnja bolečina, mišični krč in izguba moči. Običajno pride do pretrganja nekaj mišičnih snopov, v hujših primerih pa lahko pride do pretrganja cele mišice. Ob teh se poškodujejo tudi kapilare in posledica je izliv krvi v okolico. To lahko opazimo kot modrico in oteklino na mestu poškodbe.

RABDOMIOLIZA

Je poškodba prečno progastih mišic, do katere običajno pride po hudih telesnih naporih (hrti tekači, vlečni psi …). Mišične celice nabreknejo, kasneje razpadejo in pride do iztekanja metabolitov v cirkulacijo. Pri psih lahko opazimo rjavo obarvan urin in mišično bolečino. Pride lahko celo do akutne odpovedi ledvic, zato takšno stanje zahteva hitro veterinarsko oskrbo. Obolenja mišic so pri psih dokaj redka.

POLIMIOZITIS

Spada med vnetne bolezni mišic. Domneva se, da je polimiozitis avtoimunega izvora. Nek sprožilni dejavnik povzroči, da začne telo tvoriti protitelesa, ki napadajo samega sebe (avtoprotitelesa). Najpogosteje so prizadeti psi večjih pasem: nemški ovčarji, nemški bokserji,  novofundlandci … Oboleli psi imajo močne mišične bolečine, hoja je toga, slinijo se, težko požirajo in/ali regurgitirajo, lahko se pojavi vročina. Zdravljenje s kortikosteroidi, ki zavirajo imunski sistem, je dolgotrajno. Po potrebi se uporabljajo tudi antibiotiki. Mnogim poškodbam in obolenjem mišično-skeletnega sistema se lahko izognemo s pravilno prehrano in vzdrževanjem primerne telesne teže, s preverjenimi vzrejnimi kombinacijami, s pravilno pripravo psa na športne aktivnosti … Kljub vsemu pa nesreča nikoli ne počiva.

Zapisala: dr. vet. med. Nuša Schumet